datum: 08.04.2014
kategorija: novice
Konec marca je v Faladurju, degustacijsko-razstavnem prostoru podeželskih produktov ob mladinskem hotelu v Palah, potekal zanimiv vinsko-pogovorni večer. Etnolog dr. Janez Bogataj in zgodovinar dr. Borut Kolini sta z Matjažem Lemutom iz znane domače vinske kleti Tilia iz Potoč klepetala o vinski trgovini skozi čas – od Matije Vertovca naprej. Pomembnemu rojaku je bila posvečena priložnostna razstava. Ob klepetu so bila na pokušini vina starih vipavskih sort, o katerih je prvi pisal prav Vertovec in ki se jih še najde po vipavskih hramih – poljšakica, pergulin, klarnica …
Dr. Borut Koloini, dr. Janez Bogataj in Matjaž LemutMatjaž Lemut je etnologa in zgodovinarja uvodoma izzval z razmišljanjem, kako je preteklost vplivala na tolikšno različnost vinorodnih dežel Slovenije? Zakaj so primorska posestva tako razdrobljena v primerjavi s štajerskimi? Predvsem so na to vplivale deželne meje in različna pravila znotraj posamezne dežele. Na Štajerskem so se velike posesti obdržale zaradi močno ukoreninjene tradicije viničarstva, ki mu zelo dolgo niti oblast ni mogla do živega. Vipavski kmet se je relativno hitro osamosvojil, vendar je zemljiška odveza po letu 1848 prinesla le pravno izenačenje z zemljiškim posestnikom, poudari dr. Koloini. Dejansko je bil kapital v rokah gospode, ki je krojila trg. Kljub temu pa so Vipavci imeli nekaj prednosti pred ostalimi deli Slovenije. Odprta so jim bila vrata v širni mediteranski svet in imeli so dobre učitelje – imeli so znanje. Prvi učitelj domačih in slovenskih vinogradnikov je bil Matija Vertovec, »ki je bil zelo izobražen za svoje čase in je bil pripravljen znanje deliti med sosedi, prijatelji, vinogradniki« je poudaril dr. Koloini. Nekaj desetletij kasneje je na Slapu zrasla prva slovenska kmetijska šola, ki je svoj sloves dobrega poučevanja obdržala vse do danes, ko velja za dobro prakso v evropskem prostoru. Zanimive so tudi zgodbe o zadružništvu, ki se je, še posebej na Vipavskem, razcvetelo v prvih desetletjih 19. stoletja. »Zadruge so odigrale izjemno vlogo v poglabljanju, dvigovanju in prenašanju znanja,« meni dr. Bogataj in dodaja, da je bilo izobraževanje odlično organizirano, neprimerno bolje, kot danes. Vsakovrstno znanje se je širilo preko delavnic in tečajev, vendar pa se je nekje »nit utrgala«, doda.
Dr. Bogataj je pohvalil idejo o Vertovčevem letu, o oživljanju pomena dela Matije Vertovca, ker so njegovi nasveti in nauki še vedno aktualni. Vipavska dolina ima velike potenciale v razvoju turizma in podeželja – privlačne zgodbe, odlično vino, sonaravna - vzdržno pridelana hrana, privlačne prireditve, kot je na primer Vertovčev pohod – vse to bi lahko zadržalo mimo vozeče se popotnike. Še posebej velik pomen pripisuje krajevno lokalni kulinariki in drugim posebnostim. Preseči bi morali delitve in Vipavsko dolino povezati v en prostor ter iz nje narediti trženjsko znamko ter izkoristiti, kar nam ponujajo narava in bogate zgodbe iz preteklosti, nam svetuje priznani etnolog.
V en prostor je bila Vipavska dolina tega večera povezana preko različnih vin, Matej Lavrenčič iz Faladurja je obredel celotno Vipavsko dolino, da je našel tako pester nabor domačih, že skoraj pozabljenih vinskih sort. Tradicionalni so bili tudi prigrizki – polenta z ocvirki, frtala in gluhi štruklji. Večer torej, namenjen ljubiteljem dobre kulinarike in vina, dobrih zgodb in prijetnega druženja, ki so si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo o Matiji Vertovcu. Tovrstna doživetja postajajo stalna praksa Faladurja, vabljeni! Več informacij poiščite na spletnih ali facebook straneh Faladurja, ali pa obiščite trgovinico z domačimi pridelki Faladur, v stolpu na ajdovski tržnici.
