Matija Vertovec
Eden najpomembnejših slovenskih strokovnih piscev 19. stoletja, Matija Vertovec (Vrtovicz, Vertovc, Vrtovec, Vertouz) se je rodil 28. januarja 1784 v zaselku Jakulini pri Šmarjah na Vipavskem. V duhovnika je bil posvečen leta 1807 v Gorici, kasneje pa je služnoval v Vipavi, na Planini in v Šent Vidu, v današnjem Podnanosu, kjer je 2. septembra 1851 umrl.
Vertovec je svoje življenjsko poslanstvo uresničeval z izobraževanjem ter moralno in versko vzgojo preprostih ljudi. Iz tega izhaja tudi njegov vsestranski opus. Prvi je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu (Vinoreja 1844), o uporabni kemiji (Kmetijska kemija, 1874), o astronomiji (Zvezdoslovje, 1847) in o splošni svetovni zgodovini (Obča povestnica, 1863). Leta 1850 je izdal zbirko svojih pridig z naslovom Shodni ogovori in drobno, toda pomembno knjižico Sporočilo slovenskim vinorednikom.
Slovstveni zgodovinarji utemeljeno domnevajo, da je Prešernu dal pobudo za Zdravljico, Petra Kozlarja pa vzpodbudil k izdelavi Zemljevida slovenskih dežel, ki je izšel leta 1853. Matija Vertovec je bil že za čas svojega življenja cenjen in spoštovan zaradi svojega strokovnega dela in skrbi za majhnega človeka, njegove težave in pričakovanja.
