Nagovori ob uvodu v Vertovčevo leto 2014
datum: 11.02.2014
kategorija: novice
V nadaljevanju objavljamo nagovore vseh treh predsednikov društev, ki so se letos združila v želji obeležitve Vertovčevega leta 2014. Nagovore so predstavniki društev javnosti predstavili na prireditvi ob uvodu v Vertovčevo leto, 28. januarja 2014 na Jakulinih, ob praznovanju 230-obletnice rojstva Matije Vertovca.
Nagovor Darka Poljšaka, predsednika Turističnega društva Vinoreja Šmarje:
En prav lep pozdrav vsem, ki ste se nocoj zbrali, da proslavimo 230-letnico Vertovčevega rojstva.
Šmarenci smo izredno ponosni, da se je v našo preteklost zapisal mož takšne veličine kot je bil Matija Vertovec. Za njim so se tudi v našem kraju kljub časovni oddaljenosti ohranile številne sledi. Poleg vseh obeležij, s katerimi se ga danes spominjamo, se je med ljudmi še vedno ohranilo ledinsko ime V Vinoreji, kakor je poimenovan vinograd pod pobočjem Tibota. To nas potrjuje v veri, da so tudi naši predniki, preprosti kmetje in vinogradniki spoštovali njegovo delo in ga cenili. Njegova obširna dediščina je tudi nam dala zagon za ustanovitev turističnega društva, ki smo ga simbolično poimenovali Vinoreja Šmarje. V društvu smo se zavezali, da sledimo njegovim naukom in v njegovem duhu stremimo k stalnemu napredku. Zato nas posebej veseli, da smo v Šmarjah v preteklih letih uspeli storiti korak naprej pri urejenosti in razvoju naše vasi ter pri povezovanju domačinov. Ob tem moram posebej pohvaliti v zadnjih letih izredno plodno sodelovanje s Turističnim društvom Vrtovče.
Naša zaveza Matiji Vertovcu ostaja živa tudi naprej. Letos mu skupaj posvečamo leto 2014. V Šmarjah se ga bomo posebej spomnili ob naši tradicionalni prireditvi Med šmarenskimi griči in ob predstavitvi Turistično-informativne točke v Šmarjah 27. aprila ter na Tradicionalnem ustvarjanju na umetniškem ekstemporu, ki bo letos v duhu Vertovca. Idej je še mnogo. Upamo, da jih bomo do zaključka leta uspeli čim več realizirati!
Vam pa želim, da boste z velikim zanimanjem spremljali dogajanje v Vertovčevem letu in pomagali pri širjenju zavesti o tem pomembnem možu, na katerega spomin ne sme nikoli zamreti!
Nagovor Marjana Lozeja, predsednika Društva za odkrivanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovec:
Spoštovane in spoštovani,
Društvo za odkrivanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovec je nastalo na pobudo Staneta Bačarja in z namenom širiti prepoznavnost našega pomembnega rojaka, ohranjati dediščino, ki nam jo je zapustil – tisto, zapisano v njegovih knjigah, pa tudi tisto, zapisano med vrsticami njegovega pisanja in delovanja nasploh. Na Stanetovih Vertovčevih poteh je vsako leto več zanimivih pomnikov, pričevanj o bogati naravni in kulturni dediščini naše dežele, pa tudi vedno več pohodnikov.
Vertovec je zapisal, da imajo »Ipavski vinorejci« še velike »perložnosti« za prodajo svojega »grenkljatega ipavca«. Vprašati se moramo A smo jih znali izkoristiti? Se zavedamo pomena Vertovčevih naukov in nasvetov?
Morebiti je letošnje leto priložnost, da obudimo dve stoletji stare zamisli, da ponovno postanemo ponosni na svoje podeželje, da začnemo razmišljati kam se je izgubil »raj dežele Kranjske«, da se začnemo resno pogovarjati o razvoju kmetijstva in podeželja – ne zgolj na Vipavskem, Kranjskem in drugih slovenskih deželah, pač pa tudi v Ljubljani, saj so Vertovčevi nasveti bili vedno namenjeni vsem Slovencem.
Društvo Matija Vertovec si je za letošnje Vertovčevo leto zadalo veliko, vendar pomembno in nujno nalogo. Vertovčevo najpomembnejše delo, Vinorejo za Slovence, bi želeli približati Slovencem. Zato smo dr. Zoro Korošec Koruza zaprosili za »prepis« knjige v sodoben slovenski jezik.
Hvala vam, profesorica, da ste nalogo sprejeli s takšnim navdušenjem ter, da tudi vi menite, da si knjiga zasluži ponovno priti med Slovence.
Slabo leto dni časa imamo, tja do Vertovčevega pohoda, ki bo prvo nedeljo po martinovi nedelji, letos bo to 16. novembra, da izpeljemo zahteven projekt. Prepričani smo, da nam bo uspelo. Zato vas že sedaj vabim, da se nam pridružite na letošnjem pohodu, že 14. po vrsti. Dotlej pa bomo vsa tri vipavska društva, združena v skupni zgodbi obeleževanja Vertovčevega leta, skupaj z ostalimi pridruženimi društvi, ustanovami in posamezniki, poskrbeli, da se bo o Vertovcu na bogato govorilo in daleč slišalo. Spremljajte naše delo, pridružite se nam, predvsem pa pobrskajte po bogati zakladnici naukov, nasvetov in zanimivih idej Matije Vertovca, uporabnih tudi za današnji čas.
Nagovor Stojana Vitežnika, predsednika Turističnega društva Podnanos:
Spoštovani častilci gospoda Vertovca in njegovega dela!
V imenu Turističnega društva Podnanos in mojem imenu prisrčen pozdrav vsem.
Ko se danes spominjamo 230-letnice rojstva našega rojaka, duhovnika in velikega Slovenca, gospoda Vertovca, se spominjamo predvsem njegovega dela.
Že v uvodu faksimile ponatisa Vinoreje iz leta 1845 je zapisano:
»Mali narodi, kot je slovenski, so se razumljivo in opravičljivo velikim, že oblikovanim narodom in jezikovnim skupnostim pridruževali nekoliko kasneje. Zato je bilo delo buditeljev teh narodov pogosto povezano z vseznalostjo, saj je bila izobrazba, zaradi razmer, mogoča le za nekatere. »
Slovenci poznamo iz preteklih stoletij kar nekaj takih buditeljev na področju kulture, jezikovnega osveščanja in civilizacije nasploh. Prav posebno mesto je bilo namenjeno ljudem , ki so skrbeli za gospodarski in družbeni dvig in napredek. Tako med značilne slovenske buditelje uvrščamo tudi duhovnika Matijo Vertovca, izredno osebnost, ki je s svojo vsestranskostjo in z izvirnimi pobudami presegel okolje, v katerem je deloval, ravno tako pa je presegel tudi naloge, ki mu jih je določala dušnopastirska služba.
Prav je, da nadaljujemo delo naših prednikov, ki so poskrbeli, da delo rodoljuba Matije Vertovca ni bilo pozabljeno. Kamenček v mozaiku tega truda so tudi prireditve, ki jih v čast Vrtovcu uresničuje Turistično društvo Podnanos v okviru svojega programa.
V čast Vertovcu in njegovemu delu ter spominu na njegovo rojstvo na pobudo društva Vinogradnikov iz Šentjurja organiziramo tradicionalni vsakoletni pohod iz Šmarij do Podnanosa. Letos bomo to pot prehodili že enajstič, pod imenom Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne.
Malokdo ve, da je prav Vertovec pobudnik za nastanek Prešernove Zdravljice. Začetek zgodbe o slovenski himni sega v leto 1843, ko je takratni Šembiski dušni pastir Matija Vertovec 19. julija v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil sestavek z naslovom Vinska terte hvala, v katerem je takratnega prvega pevca Franceta Prešerna naprosil, naj spesni hvalnico vinski trti. Takole je zapisal:«Tvojo čast , vinska trta! Še dalej povjškovati, bom prvega pevca med nami, pevca ljubezni naprosil de kar meni ni mogoče tvojo hvalo k večnimu spominu v lepo vezane verstice zloži.« Kdo bi vedel, kaj je razmišljal Prešeren , ko je prebral Vertovčevo pismo v Novicah, pa do jeseni 1844, ko se mu je ob »novini« kot sam zapiše porodila Zdravljica. Prešernova mojstrovina je bila tudi močan izziv tudi za skladatelje. Med drugimi se je tega izziva lotil tudi šembiski rojak Stanko Premrl. In prav njegov napev se je mnogo kasneje trajno usidral v slovenska domoljubna čustva.
TD Podnanos v sodelovanju s PD Podnanos bo obudilo spomin na g.Vertovca v okviru Vertovčega leta tudi s pripravo Vertovčeve pridige na Nanosu pri cerkvici sv.Hieronima. To se bo zgodilo na kresno nedeljo, 22.junija 2014, po maši. Njegova pridiga pri svetem Hieronimu na Nanosu je bila prva v slovenščini napisana hvalnica goram, in to stroka priznava kot prvi planinski spis.
Svoje življenje je Vrtovec bogatil s vsestranskim delom in poznavanjem širokega spektra ved. Dolgih in plodnih štirideset let, ko je služboval v Podnanosu, ga je tesno povezalo s krajem in na svojo ljubo Vipavsko dolino. Rekli bi lahko, da je takrat posadil sadike v zemljo, sadove pa pobiramo še danes.
