Novice

Dobrodošli v Vertovčevem letu

vrtovcev_kipLe malo je tako veličastnih, pa vendar tako prezrtih zgodovinskih osebnosti, kot je lik Matije Vertovca. Duhovnik in strokovni pisec rojen 28. 1. 1784 v zaselku Jakulini blizu Šmarij na Vipavskem, umrl pa je 2. 9. 1851 v Podnanosu, bi najverjetneje ostal zapisan pozabi, če ga ne bi pred 20-imi leti širši javnosti ponovno obudil velik bibliofil Stanislav Bačar. Z veliko marljivostjo je brisal prah iz njegovih pozabljenih knjig in odstiral njegova napredna razmišljanja in njegov vsestranski opus. In kot je presenečeno ugotavljal, tega ni bilo malo. S pomočjo bogatega znanja tujih jezikov (obvladal je latinščino, grščino, nemščino, italijanščino in francoščino) je Vertovec črpal iz svetovne strokovne literature, ki jo je z zanimanjem prevajal in nadgrajeval z lastnimi dognanji. Njegove študije so segale na področja zgodovine, zemljepisa, kemije, fizike, astronomije, predvsem pa kmetijstva, s poudarkom na vinogradništvu in kletarstvu. Na vseh teh področjih je pustil za seboj strokovne knjige, največ pa jih je namenil kmetom, tako se najpogosteje omenjata Vinoreja za Slovence in Kmetijska kemija. Ob tem je objavljal tudi svoje pridige in redno skrbel za zapise v tedanjih časopisih. Pripisujemo mu tudi zasluge, da je Franceta Prešerna spodbudil k pisanju Zdravljice s svojim hvalospevom Vinske terte hvala. Osebnost takšne širine si zato več kot zasluži širše poznavanje.